Prvo je med Šaleškimi jezeri nastalo Škalsko jezero, ki se je začelo oblikovati že pred drugo svetovno vojno, a je bilo še takoj po njej približno polovico manjše kot danes. Njegova oblika je dokončna, saj je izkopavanje lignita v tem predelu doline že zaključeno. Ker je posledica začetnega, manj intenzivnega obdobja premogovništva v Šaleški dolini, je najmanjše med tremi jezeri (meri 16 hektarov, vsebuje pa manj kot milijon kubičnih metrov vode). Škalsko jezero leži v porečju Lepene. Glavna os jezera poteka v smeri vzhod-zahod, razmerje med dolžino in širino je približno 2,3 : 1. Pojezerje Škalskega jezera meri dobrih 10 km2 in je povečini gozdnato, več kot tretjina tal (37 %) je kmetijskih, poseljuje pa ga okoli tisoč prebivalcev. Razmerje med pojezerjem in jezerom ni ugodno, saj je jezero glede na površino pojezerja premajhno
Ugodna pa je vodna bilanca jezera, saj lahko izračunamo, da se jezerska voda teoretično zamenja več kot petkrat letno. Če seštejemo jezerske dotoke, ugotovimo, da v jezero priteče letno okrog 5,4 milijona l vode.
MOŽNOST RIBOLOVA amur, androga, babuška, klen, krap, linj, ostriž, ploščič, rdečeoka, rdečeperka, smuč, som, ščuka, tolstolobik, zelenika
VRSTA RIBOLOVA beličarjenje, muharjenje, talni ribolov, vijačenje
DOVOLJENE VABE umetne vabe, vabe rastlinskega izvora, vabe živalskega izvora
TIP VODE stoječa
Velenjsko jezero je s površino blizu 1,4 km2 in s prostornino 30,5 milijonov m3 največje v dolini in med večjimi v Sloveniji. Njegovo pojezerje obsega več kot 20 km2, na njem pa živi približno 1500 prebivalcev. Jezero je dolgo 1,4 km in široko 1,3 km. Z globino 54 m je globlje od Blejskega (31 m) in Bohinjskega jezera (45 m), po površini je praktično enako kot Blejsko jezero, vsebuje pa dobra dva milijona kubičnih metrov več vode.
Velenjsko jezero ima dva pritoka, Lepeno, ki pred tem napaja že Škalsko jezero, in Sopoto. Njegovo padavinsko zaledje meri 20,4 km2. Več kot polovica odpade na škalsko pojezerje, medtem ko obsega porečje Sopote, ki je neposredno zaledje Velenjskega jezera, le dobrih 7,5 km2.
MOŽNOST RIBOLOVA amur, androga, babuška, bolen, klen, krap, linj, ostriž, ploščič, rdečeoka, rdečeperka, smuč, som, ščuka, tolstolobik, zelenika
VRSTA RIBOLOVA beličarjenje, lov iz čolna, muharjenje, talni ribolov, vijačenje
DOVOLJENE VABE umetne vabe, vabe rastlinskega izvora, vabe živalskega izvora
TIP VODE stoječa
Reka paka, ki teče skozi Velenje, izvira na Pohorju na jugozahodnem pobočju pod vrhom Volovice, teče najprej proti jugozahodu, nato po Vitanjskem podolju proti severozahodu, zavije na jug v ozko sotesko Huda luknja in teče po ozki dolini do Velenja. Tu se ponovno obrne proti severozahodu, pod Šoštanjem zavije spet na jug v ozko sotesko Penk, nato teče po širši dolini mimo Šmartnega ob Paki in se pod Rečico ob Paki izliva v Savinjo.
Paka ima med slovenskimi rekami eno najbolj raznovrstnih poti, saj na vsakih nekaj kilometrov povsem spremeni smer toka in preide v povsem drugačno pokrajino.
Po uradnih podatkih stalnega monitoringa rek, ki ga izvaja ARSO, je Paka v dobrem kemijskem stanju in večinoma tudi v dobrem ekološkem stanju.
Območje ribolova zgornji del: (od mostu v Zg. Doliču do mostu za Šalek)
Območje ribolova osrednji del: (od mosta na cesti talcev do mosta v Prelogah)
MOŽNOST RIBOLOVA lipan, potočna postrv
VRSTA RIBOLOVA muharjenje
DOVOLJENE VABE umetna muha
TIP VODE tekoča